AES (Advanced Encryption Standard) je simetrični algoritem šifriranja, kar pomeni, da se isti ključ uporablja tako za šifriranje kot za dešifriranje.
Je ena najpogosteje uporabljenih metod šifriranja in velja za varno za večino aplikacij. AES deluje na blokih podatkov fiksne velikosti (128 bitov) in podpira dolžine ključev 128, 192 ali 256 bitov.
Šifriranje: Postopek pretvarjanja podatkov v obliki navadnega besedila (kot so besedilo ali datoteke) v šifrirano besedilo (neberljiva oblika) z uporabo tajnega ključa.
Dešifriranje: Postopek pretvarjanja šifriranega besedila nazaj v berljivo navadno besedilo z uporabo istega tajnega ključa.
Visoka varnost: AES velja za enega najvarnejših algoritmov za šifriranje, odporen na večino kriptografskih napadov.
Učinkovitost: Je hiter in učinkovit, zaradi česar je idealen za šifriranje velikih količin podatkov v aplikacijah v realnem času.
Široko sprejet: AES je šifrirni standard, ki ga uporabljajo vlade, banke in varnostni sistemi po vsem svetu (vključno z vlado ZDA za tajne podatke).
Vsestranskost: Uporablja se lahko za različne namene, vključno s šifriranjem datotek, zaščito baz podatkov, komunikacijsko varnostjo in VPN-ji.
Generiranje ključev: Najprej potrebujete tajni ključ (128, 192 ali 256 bitov).
Šifriranje: Podatke v obliki odprtega besedila in ključ pošljite skozi algoritem AES, da pridobite šifrirano besedilo.
Dešifriranje: Z istim ključem obrnete šifriranje in pridobite izvirno odprto besedilo.
Knjižnice/orodja: Večina programskih jezikov ponuja knjižnice za implementacijo šifriranja AES:
Python: pycryptodome ali kriptografske knjižnice.
Java: paket javax.crypto.
C#: razred System.Security.Cryptography.Aes.
Node.js: crypto modul.
Načini delovanja: Izberite med različnimi načini (kot so CBC, GCM, ECB) glede na varnostne potrebe in učinkovitost delovanja.
Ko morate zaščititi občutljive podatke, kot so gesla, podatki o kreditnih karticah ali zasebna komunikacija.
Pri izvajanju šifriranja shranjevanja podatkov v datotekah, bazah podatkov ali varnostnih kopijah za zaščito pred nepooblaščenim dostopom.
Pri gradnji varnih komunikacijskih kanalov, kot so VPN, TLS/SSL ali šifrirani sporočanje.
V okolijih, ki so občutljiva na skladnost s predpisi (npr. finančne institucije, zdravstveni sistemi), ki zahtevajo močne standarde šifriranja.
